Ne toči solz,
Potok jih ima dovolj,
če iščete milost,
Ne iščite več,
Ni boga,
Ki reši vas,
Spuščam golobu kri.
Ne poj mi pesem otožno,
Dekle
Kar oče je storil
Ponovil bo še,
Kaos naj vlada,
Svet naj nori
Oljčna vejica gori.
Prereži mu žile,
Brat bratu volk,
Posili devico,
Raztrgaj cvetlico,
Sejem žalost tisočih vrb
žanjem večni nemir.
Petrolej in dinamit,
Pod kupo trpljenja, da ta zavre,
Naj skipi po človeštvu,
Objema vse,
V človeka, vse do duše,
Naj trpi
Smrt grablje, koso nadenj zdaj moli.
Pepel pa premog,
Znotraj, zunaj, nad in pod,
Vse je črno, vse razpada,
Vse je grob.
Zmagoslavna smrt živelj zdaj kosi,
Prst grablja in nič sadi.
Kupa trpljenja,
Smrti triumf,
Pepel in premog,
živelj - z-bogom.
Ne točijo solz,
Usahle so oči,
Ne iščejo milost,
Le obup je v njih,
Da ni boga
Vsak je doumel
In grablje sprejel.
Ne poje več pesem otožno,
Dekle,
Kar oče je delal,
Se nehalo je,
Mir je zavladal,
Svet ne nori,
Koso sprejeli so vsi.
Prerezal je žile,
Brat bratu bil volk
Posilil devico,
Raztrgal cvetlico,
Sejal sem žalost tisočih vrb,
žel sem večni mir.