Pred davnimi sto in nekaj še leti,
Je stvarnik nebeški pač hotel imeti natančne podatke
Vseh svojih stvari in izvedeti želje vseh živih ljudi.
Na svet, ki takrat še pregrešno je zgledal, poslal je poslance, j
Im tak' zapovedal,
Naj vsa naročila takoj izvrše in grešnikom grehe takoj odpuste.
Ves svet komisija je ta prehodila in grešnikom grehe je vse
Odpustila, le tam pod Golico,
Kjer danes je raj, zgodil se je čudež, povem vam zakaj.
Laj la laj la laj ...
Ob poti na trati je dekle sedelo, jokalo je dekle in bridko ihtelo.
Sočutno svet' Peter jo vpraša
Tedaj, Čemu da se joče, pove naj zakaj. "
Iskala sem rožic', pa jih nisem dobila, da venček bi spletla, k
I sem ga izgubila.
" Sočutno svet' Peter se nasmeji, v naravo brez rož tako govori: "
Kol'kor se venčkov je tukaj izgubilo,
Tol'ko narcis na tem hribu bo vzklilo.
Naj vsaka narcia pomeni en greh,
Ki tukaj se bil je zgodil na teh tleh." Laj la laj la laj ...
Za glavo prijel se je mož komisije,
Ker čudež največje je bil dimenzije.
Kjerkoli je hodil, kjerkoli je bil, cvetočih ostankov devic je dobil.
Zato še dandanes hodijo device pod krinko izletov po te bele cvetlice
In trgajo, pulijo, brišejo sled,
Da nad dejstvom tem groznim bi ne zgražal s svet.
Laj la laj la laj ...