Sem prišel v Ljubljano
Sem mislil, da mi bo lepo
Sem srečal punco mlado
Zaljubil sem se v njo
Pol leta sem se matral
Jo osvajal, pa je rekla ne
O, ker jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Sem vrgel se na študij
Sem mislil, da bo dobro šlo
Sošolci so se trudli
Jaz trudil sem se prav tako
So mimo bili izpiti
Drugim ratalo je, meni pa ne
O, ker jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Brez denarja in stanovanja
Sem mislil: Klošar bom postal
Se navadil pijančevanja
Ponoči pa na klopci spal.
Zdržal sem le en mesec
Mi ni pasalo piti, pa zeblo me je
O, ker jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Ne, ne, ne,
Ne, ne, ne
Ne, ne
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Sem mislil se obesit'
Beda kriva je bila
Ko sem že skoraj visel
Se vrv je utrgala
A temu nihče se ne čudi
Ker vsak že dobro ve
O, da jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Sem v roke vzel kitaro
Da napisal bi pesmico
Lepo nežno in globoko
Sami slišite, kaj je ratalo
A temu nihče se ne čudi
Saj vsak že dobro ve
O, da jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Ne, ne, ne
Ne, ne, ne
Ne, ne
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Sem trdno se odločil
Za prav nič ne bom se več pehal
Vse povrsti bom zamočil
Največji looser bom postal
Takrat se vse je obrnilo
Zdaj mi kot po maslu gre
O, ker jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Ne, ne, ne
Ne, ne, ne
Ne, ne
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe
Jaz sem pač tak tip človeka
Ki nikoli nič mu ne uspe