Sem klošar, še sam ne vem od kdaj Od vekomaj, se mi že zdi Nič nimam, nič nočem, tako je, pa kaj Nekako vseen' se živi Povsod me dovolj je in ni me nikjer So klošarske čudne poti Nenehno me vodi v življenju nemir Pijača pa me umiri Včasih sem tukaj in drugič drugje Popivam brez misli in sanj Nikdar me ne brigajo drugi ljudje In tudi jaz njim sem neznan Že dolgo odrinjen na stranski sem tir Le veter mi boža obraz Pokriva nebo me, ali cajteng papir Zbudi pa me sonce,al mraz Ko huda bo zima Bom zmrznu nekje Nikomur ne bo nič hudo Nihče se ne joče Ko klošar umre Morda je še bolje tako Nikar me ne vprašaj Kaj krivo je bilo Zakaj in kdaj tak sem postal Jaz klošar sem bil Klošar sem zdaj In klošar bom zmerom ostal