Za devetimi gorami in morji sedmimi živela je cvetlica z listki zelenimi A imela je nesrečo, kar rado se zgodi Da živela je v deželi, Republiki Sloveniji. Kajti tam cedijo se mleko, med in mast In normalno da sosedi šli so jih napast So nam ropali domove, klali nam živino, Kleli čez boga, družino, vino, domovino Izčrpali bogata so najdišča diamantov Nič več ni le doberdob grob slovenskih fantov. A cvetlica ki nemočno gledala je to, Sklanjala je glavico in jokala mončno Jo slišal je sovrag ta kruti, ki deželo je poklal In v gojzar je obuti jo je vod vojakov potacal. A tedaj je cvetlici dokončno prekipelo, Ker so stvari na svetu, ki se jih početi nebi smelo. Lahko fentate nam mesta, razbijete vsako šipo, Lahko se zruši avtocesta in se spustite na fuzbal ekipo. Lahko nam nohte trgate v živo dol iz prsta Ma ne tacat po rožicah ki začšitena so vrsta! Dosti zdaj planika tega sranja ma, Le zato ker ni velika jo lahko vsak taca Je v pomoč priletel NATO z vso vojaško robo, Cvetlica pa je zrasla v atomsko gobo! Toda odletelo vse v kurac je res, A smo ohranili nacionalni interes Tako otroci naučili smo pomembnega se pakta, Noben te nebo jebal če član si NATO pakta!