Tam, pod poraščeno titovko Nekje med galebom in tiho solino Kjer včasih poljubi medvede krotijo Je zadnjo, presladko, edino Mi mati narava postlala blazino Tam bi rad bil pokopan Tja pod metuljeva krila Pod njihovo senco Na vlažni mah in vročo svilo Tam naj diši moje zadnje kadilo Tam bi rad bil pokopan Ko bodo mi grob obiskali pionirji, mladinci,vojaki Ki z grobimi zvezdami sreče nevestine sanje teptajo Te prosim, da spomniš se name, ne nanje Vsaj s pomočjo kakšne žalostne Malo daljše, malo vece in malo bolj debele svece Tam bi rad bil pokopan