Samo igramo se dokler ne umremo In potem sonce eksplodira V solzah in ljudje se razpše Držal jo je za roko Ko sta tekla in ni spustil Ko ju je dohitelo Iz človeka je zgradila totem In iz kovine je nastal metulj Vse je kul, jaz nisem lačen in ti nisi žejna Samo po radiu so bile predolgo Le novice o bombah pa so otroci nemirni Boriva se proti velikanskim mlinom na veter Odpihnili so mi klobuk in tebi obleko Gola zdaj stojiva pred tem obtožujočim svetom Ko pogledam ven, vse se majhno zdi, ti si vertigo Daj opazi me, tu sem, čakam te, vem da vidiš me Ta pesem žal ne zna, rešiti oba, ustaviti sveta Da se spremeni, si povedal mi, to je vertigo Pridi v ta vrtinec, skoči z mano vanj Pred nama je noro življenje, četudi težek dan Vse se vrti v vrtincu in tudi midva sva v njem Gledava kam naju nese in kam letiva Srečo in žalost objemava, se upirava, Ne da bi se za trenutek izpustila ali umaknila pogled Letiva v njem vse više, vse više Greva gor in okrog in se razdeliva In zadaneva ob tla V središču orkana je mir Ko pogledam ven, vse se majhno zdi, ti si vertigo Ta pesem žal ne zna, rešiti oba, ustaviti sveta