In spet je noč in spet še bedim Ko drugim se mudi naprej, jaz mirno še spim Le kdo preganja moje ime Le kdo takrat mi v sanjah reže moje srce Ko sonce prebudi me, se zdi Bedakov v resnici sploh ni Le kdo tako grdo govori Le kdo zavida sanje, ki v resnici jih ni In prvič pod koleni boli Le kdo mi zdaj, le kdo mi zdaj ob strani stoji Še enkrat jezno stisnem pesti Resnici gledam v temne oči In vidim, da pot je črna Da na njej sem čisto sam In tavam, tja kamor tavajo le ti, podobni mi Le kdo na meni brusi zobe Le kdo po starih šivih spet mi para srce Ko stotič pod koleni boli, ne kdo zavida sanje Ki v resnici jih ni Še zadnjič jezno stisnem pesti, kar me ne ubije, krepi In hodim po poti črni in na njej sem čisto sam In tavam, tja kamor tvajo le ti, podobni mi Le veter spet prinaša tiho vest na uho Da pravijo, da nič ne bo kot prej je bilo Da kmalu se odprejo vrata v svetlo nebo A ni vse, kar se sveti zlato Rad bi vedel, rad verjel besedam bi tem A dobro vem, verjeti ni prelepim očem Kdaj bo čas razkril obraz, jaz tega ne vem Še vedno ne vem!