Enkrat se zbudim, modro nebo Sonce greje, vse je lepo. Lepi so hribi, lep je ta gaj Prečudovit tam v daljavi planinski je raj. Mineva popoldne, se bliža večer. Postaja hladneje, prprablja se per. Bogdan že čaka, zakuril bo kres, Ančka ga gleda, a mika jo ples. Muzka je nežna in Marko je tih, Marjetka je vlažna, ko zapojem ji stih Daj no Marjetka, še mal počak Kmal spet skočm ti v korak. Enkrat se zbudim, modro nebo Sonce greje, vse je lepo. Lepi so hribi, lep je ta gaj Tko to mora biti zdaj.