V temnih oblekah ljudje, V dolgi koloni stoje, Najbolj poznani naprej, Vse do konca do onih, ki ni jih videl doslej. Bleda podoba nad tem Vidi v due ljudem, Slii se tisto ime, Ki njej pomenilo je vse. "Noèem domov, z njimi grem! Noèem nazaj na to pot!" Slii se strel v srce, slii se strel... Kje se plazijo preplaeni? Kje nastane ples odmaknjenih? Kaj podira svet izobèencev? Kaj ostane, ko jih ni domov? Slike so varovane e po tem, ko gredo. Vsi prostori ostanejo prav taki kot so. Vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes boleèine in solz. E grmi krik v glavi, "samo ne on, ne on..." "Noèem neba brez vseh zvezd. Noèem vrtov brez dreves." Slika edino ne ve. Slika edino ne ve!