Izpustim se z višin Ni opaženih ljudi Slišim svoje le glasove. Potrebujem jih da znam Utrditi pot do tam Kjer lahko ostanem sam. Sem prvi, ki lahko izbriše vse sledi In še vedno preživi Ker me tu nikoli ni. Skrijem se med dotiki Zaklenjenih pogledov Pazim da molčim. Učasih strah ne izgine Ne neha buliti v oči Nekoč morile so me nevihte Še danes tam nihče ne živi. Ker ne spim, se borim Okoli hiše kjer kadim. Odprta stojijo vrata za umik In ob glasnih strelah krik Me svobodno zapusti. Včasih strah ne izgine Ne neha buliti v oči Nekoč morile so me nevihte A danes tam nikogar več ni. Za naju sem sam Za naju priznam Včasih strah ne izgine Ne neha buliti u oči Za naju sem sam Ker hočem ti dati najlepše trenutke Še držim na tvoji strani Še poskušam biti z vami Kar ne morem spremeniti, Me razjasni.