Na otoku skalnem, Tam se vse skrivnostno zdi, Srednjeveški duh vzbudi Ti pravljične podobe Tistih davnih dni, Ko so kamni grad bili. Kje zdaj spi kraljična? Kje so žametne noči? Njenih svetlih izb več ni, Pod krono temnih sten Njen kralj je brez moči. Ampak ona trdno spi, Ampak ona trdno spi. Zdaj le morje kot nekdaj šumi, Poje pesmi tistih davnih dni, O kraljestvu, ki ga vzel je čas, Se sliši glas. Trdna grajska vrata, Hraber vitez, oster meč, Strah dvorjanov je odveč. Le kdo utišal bi Kraljestva glas sloveč, Ampak grajskih vrat ni več. Na otoku skalnem, Tam se vse minljivo zdi, V skalah časa so sledi, Nekdaj grajski blišč Zdaj kup je razvalin, In nekaj pravljic v spomin, Nekaj pravljic v spomin. Le še morje kot nekdaj šumi Poje pesmi tistih davnih dni O kraljestvu ki ga vzel je čas Se sliši glas Le še morje kot nekdaj šumi Poje pesmi tistih davnih dni O kraljestvu ki ga vzel je čas Se sliši glas O kraljestvu ki ga vzel je čas Se sliši glas O kraljestvu ki ga vzel je čas Se sliši glas